Cerkev sv. Lovrenca

Srednjeveška cerkev sv. Lovrenca v Požegi je eden od najstarejših spomenikov gotske sakralne dediščine, ki je preživela sto petdeset let turške oblasti v Slavoniji (1537-1689). Glavna ladja s svetiščem je bila zgrajena ob koncu 13. in na začetku 14. stoletja. 

V času turške oblasti je bila cerkev spremenjena v mošejo, kmalu zatem služila kot skladišče za žito in tako dočakala čas osvoboditve. Leta 1698 v Požego pridejo jezuiti, ki jim cesar Leopold I. preda cerkev sv. Lovrenca, ki po ustanovitvi gimnazije leta 1699 služi tudi kot cerkev za dijake. Po ukinitvi jezuitov in pavlincev je od leta 1786 cerkev prepuščena propadanju, vse dokler je leta 1832 spet ni odkupil zagrebški škof Aleksandar Alagović.

Z ustanovitvijo Požeške škofije leta 1997 je cerkev sv. Lovrenca postala sestavni del Škofijskega dvora. Leta 1998 je papež Janez Pavel II. potrdil sv. Lovrenca za zaščitnika Požeške škofije in tedaj je cerkev sv. Lovrenca postala, za stolnico, druga najpomembnejša cerkev v Škofiji. 

Pri posvetitvi cerkve leta 1998 je bila v glavni oltar vgrajena relikvija bl. Alojzija Stepinca kot drugega zaščitnika cerkve in Škofije, v zvoniku pa so bili dvignjeni štirje zvonovi. Poleg rednega nedeljskega bogoslužja se v cerkvi redno izvajajo srečanja škofijskega pomena.

Rektor: mr. Ivan Popić