Požeška škofija

Z ustanovitvijo Požeške škofije leta 1997, so njen sedež umestili v stavbo nekdanje jezuitske rezidence, poimenovane Kolegij. Od leta 1997 do 2001 je po načrtih zagrebške arhitektke Ane Nade Krpelnik, do tedaj zapuščena in uničena zgradba temeljito prenovljena in prilagojena novim namenom. 

Stavbo so zgradili jezuiti leta 1710, od leta 1731 pa je služila za potrebe Kolegija, v njej so prebivali dijaki in študentje. Po ukinitvi jezuitov in pavlinov, je zgradba od leta 1788 do 1830 služila kot vojaško skladišče, bolnišnica, vojašnica v času avstrijsko-francoskih vojn ter končno kot trgovsko skladišče. Leta 1832 jo je ponovno odkupil zagrebški škof Aleksander Alagović ter v njej organiziral Orfanotrofij (Sirotišnico).

Leta 1904 je bilo dograjeno tretje nadstropje, po načrtih zagrebškega arhitekta Janka Holjca pa je stavba dobila sedanjo glavno fasado ter postala največja in najvišja stavba v Požegi.

Komunistične oblasti so leta 1946 stavbo nacionalizirale. V Kolegiju je bil vzpostavljen Dijaški dom in nekatere druge ustanove (Finančna policija, Državni arhiv, gostinski lokali). 

Požeško-slavonska županija in mesto Požega sta leta 1995 stavbo Kolegija kot darilo vrnili Zagrebški škofiji, ki je tedaj začela s prenovo stavbe. Dve leti kasneje je bila ustanovljena Požeška škofija, stavba nekdanjega Kolegija pa je postala njen sedež.