Zgodovinska dediščina

Grad Kutjevo je zaščiten spomenik gradbene dediščine ter sodi med najlepše spomenike bogate kulturne dediščine tega dela Slavonije in Hrvaške.

Na južnih obronkih Papuka je bil v srednjem veku zgrajen sistem za nadzor in obrambo, ki se je odražal skozi izgradnjo vojaških kaštelov. Eden od njih je tudi Velički stari grad. Ta utrdba se nahaja severno od cerkve sv. Auguština na južnem robu hriba Lapjak, na višini 452 m nadmorske višine. Obisk njegovih ostankov je prava mala pustolovska dogodivščina; napor, ki ga boste prestajali med vzpenjanjem na vrh bo zanemarljiv ob razgledu na Zlato dolino, ki se razprostira v podnožju.

Nad središčem naselja Kaptol, ki je komaj 12 kilometrov oddaljeno od Požege, se dviga  poznogotsko-renesančna utrdba, okrog katere so še vedno vidni obrisi obrambnega kanala, ki je bil nekoč napolnjen z vodo iz bližnjega potoka Bistra. Kaštel je nepravilne šesterokotne oblike, ki ga sestavljajo okrogli stolpi in pol stolpi.

Stari grad Pakrac oziroma njegove ostanke najdemo v samem središču mesta, na prostoru, na katerem so bili objekti mesta, pošte in policije.

Na severnih pobočjih Požeške gore, nedaleč od naselja Brestovci, se nahajajo ostanki srednjeveškega stolpa, na katerem še vedno stoji leseni okvir vrat. To je bila utrdba, zgrajena kot obrambni sistem na severnem delu omenjene gorske verige v teku XIV. st. u času turških vdorov. Cilj je bil obramba dostopa v Požeško kotlino.

Spahijska ali španska klet kot se še imenuje, je ena od najmogočnejših stavb Pakraca, pa tudi njegove okolice. Sestavljata jo dve krili, oziroma zgrajena je v obliki ključa; pročelje prvega krila je obrnjeno proti Strossmayerjevi ulici, medtem ko je njeno drugo krilo vsekano v hrib in se nahaja pod stavbo Hrvaškega doma.

Na vzhodnih obronkih gore Psunj, nedaleč od naselja Čečevac in Šnjegavić, se nahajajo arheološki ostanki benediktinske opatije sv. Mihaela na Rudini, požeškega Monte Cassina. To je zelo slikovit, lahko dostopen predel, kjer pastirji še danes čuvajo svoje črede.

Na južnih obronkih Papuka, nad naseljem Kaptol, se nahaja istoimensko arheološko najdišče. V starejši železni dobi (800-400 pr. n. š.) je skupnost, ki je živela ne tem prostoru, svoje pomembne umrle člane pokopala pod velikimi zemljenimi gomilami – tumuli. Na prostoru Kaptol-Gradca se je nahajalo utrjeno naselje, ki sta mu pripadali dve pokopališči: nekropola Kaptol-Gradca in nekropola Kaptol-Čemernica.

Na cesti med Pleternico in Požego je vas Kuzmica. Poleg baročne cerkve, ki izstopa, se v tej vasi  nahaja stara stavba, ki jo imenujemo dvorec Kušević. Pripadal je nekdanjem posestvu Blacko, katere lastniki so bili družina Ohmučević-Grgurić, po poreklu iz Dubrovnika, potem pa jo je leta 1767 kupil notar Požeške županije Ljudevit pl. Hranilović. To posestvo je bilo v njegovi družini vse do srede 19. stoletja, ko jo je kupil Svetozar pl. Kušević, leta 1945 pa si je to posest prisvojila država.

Na strmem griču, na severnih pobočjih Psunja, južno od ceste Pakrac–Požega ter blizu vasi Dragović, se nahaja Čaklovački grad. Grad je imel v srednjem veku pomemben strateški položaj, ker je mimo njega vodila pot od Kamengrada in Požege v smeri Pakraca. Trdnjava je bila zgrajena v 13. stoletju na posesti Sv. Ivana Jeruzalemskega. V 15. stoletju se omenja pod imenom Csaktornya, v kasnejših dokumentih pa tudi pod imenom Čakovec, na koncu pa se je udomačilo ime – Čaklovac.

Južno od vasi Viškovci, se med gozdovi Požeške gore nahaja utrdba, ki jo imenujemo Viškovački grad. Do te mogočne ruševine vodijo gozdne poti iz smeri vasi Viškovci, Blacka ali Vesele.