Gotska cerkev v Tornju

Srednjeveška gotska cerkev nedaleč od vasi Toranj pri Pakracu je spomenik hrvaške kulturne dediščine najvišje kategorije. Ni znano, komu je bila cerkev prvotno posvečena, a danes nosi titular sv. Pantelejmona, ki ga je pridobila v času po odhodu Turkov.
Gre za avtentično gotsko cerkev, ki pripada stavbam centralnega tipa.
Tloris je v obliki deteljice, ki se mu lahko opiše, pa tudi včrta krožnica v enakostraničnem trikotniku, kar nas navaja na predpostavko o možnem izvirnem titularju cerkve sv. Trojice.
Svod, ki na žalost ni v celoti ohranjen, se odlikuje s svojo avtentičnostjo ter se razlikuje od običajnih svodov gotske arhitekture. Sestavljale so ga tri polovične kupole, ki so podprte s tremi rebri, naslonjenimi na tri t.i. službe, oziroma polstebre. Spoj služb in reber je premoščen z neposrednim  vsekom brez kapitelov, kar nedvoumno kaže na poznogotsko oblikovanje cerkve. Po načinu gradnje in oblikovanja se nastanek cerkve lahko postavi v 15. stoletje, ta posebnost pa ji daje edinstven značaj ne le na Hrvaškem, temveč tudi v vsej Srednji Evropi.
Na žalost nam njen graditelj ostaja neznan. Ocenjuje se, da so tako veličastno zgradbo lahko postavili le madžarski plemiči Tetenji, ko so v tem kraju vladali vse do prihoda Turkov sredi 16. stoletja.
Po vdoru Turkov v te prostore celotno katoliško prebivalstvo izgine in cerkev ostane zapuščena. Možno je, da so jo zaradi njenega izpostavljenega položaja uporabili za opazovanje in stražo. Ta prostor je bil namreč prva linija turške obrambe, saj je zahodno obstajal pas „nikogaršnje zemlje“, za njim pa področje Vojne krajine. Predpostavlja se, da je vas Toranj dobila ime prav po tej cerkvi, ki od daleč res izgleda kot stolp (hrv. toranj).
Po osvoboditvi izpod Turkov je bila cerkev zapuščena, leta 1757 pa so jo dodelili pravoslavni cerkvi in posvetili sv. Pantelejmonu. Srbska pravoslavna cerkev jo je namenjala bogoslužju vse do leta 1931, ko ostane spet zapuščena. Tedaj se začne njeno propadanje.
Dela na obnovi cerkve so se začela leta 1990, končana pa so bila po Domovinski vojni.
Na žalost je njena oddaljenost privedla do tega, da je bila, čeprav obnovljena, prepuščena slabi skrbi in  jo je zaraščala  gosta vegetacija, ki je začela ogrožati tudi samo cerkev.
Zaradi tega je Zgodovinsko društvo Pakrac – Lipik leta 2009 samoiniciativno prevzelo skrb za ureditev okolice. Leta 2010 so s pomočjo sredstev Fundacije Slagalica in s prostovoljnim delom članov in prijateljev društva, izvedli projekt ureditve okolice cerkve: postavili so lesene klopi, uredili dostopno pot ter cerkev ustrezno označili.