Čaklovac

Na strmem griču, na severnih pobočjih Psunja, južno od ceste Pakrac–Požega ter blizu vasi Dragović, se nahaja Čaklovački grad. Grad je imel v srednjem veku pomemben strateški položaj, ker je mimo njega vodila pot od Kamengrada in Požege v smeri Pakraca. Trdnjava je bila zgrajena v 13. stoletju na posesti Sv. Ivana Jeruzalemskega. V 15. stoletju se omenja pod imenom Csaktornya, v kasnejših dokumentih pa tudi pod imenom Čakovec, na koncu pa se je udomačilo ime – Čaklovac.

V 15. stoletju se je ob vznožju trdnjave razvilo močno naselje z lastnostmi obrtniškega in trgovskega kraja. Sodil je v Križevačko županijo, in bil njegova najbolj vzhodna obrambna utrdba. Do prihoda Turkov je bil to tudi eden najbolj vzhodnih krajev, do koder se je v ta del Slavonije razširil kajkavski govor. Po navedbah templarjev je bil lastnik Čaklovca ban Petar Keglević, potem Franjo Tahi, ki so mu Turki leta 1544 z zasedbo osvojili grad.

V času Turkov je Čaklovac izgubil svoj nekdanji pomen, ostal je edino še močno vojaško oporišče. Čaklovački agi so bili znani po svoji nasilnosti in ropanju okoliškega prebivalstva. Pri tem se je posebej izpostavljal čaklovački Rustan-aga.

Po odhodu Turkov ob koncu 17. stoletje je Čaklovac zapuščen. Od te velike utrdbe je ostal ohranjen, a prepolovljen peterokotni glavni stolp, za katerega na začetku 20. stoletja Đuro Szabo navaja, da je to „pravi Wohnturm, znotraj štirikoten, zunaj pa s petih strani, pet nadstropij visok …„. Tudi sedanji ostanki tega stolpa delujejo impresivno. Koti stolpa so povezani in ojačani s tesanim kamnom, v njegovi notranjosti pa so vidni ostanki gotskega kamina, ki je ostal v kotu „viseti„ na višjem nadstropju. Okrog tega stolpa so še vidni ostanki obrambnega zidu z jarki.