Bećarac
Bećarac je vtkan v življenje in običaje Slavonije, posebej pa Pleternice, ki je bila graničarski kraj. Z bećarcem se je rodilo, živelo in umiralo.
Bećarac je deset taktna glasbena zvrst, v kateri se na glasbeni obrazec in številne variante pojejo po vsebini različni deset taktni verzi (erotični, satirični, ljubezenski). Hvali se osebnost in lepota, se ji upira, dva in dva ali pa več pevcev tekmujejo v verzih. Drugi verz je običajno šaljiva antiteza prvemu. Nekoč so bećarac spremljale dude, samice in tamburice. Nastal je v obdobju ukinitve Vojne krajine, z odhodom Turkov. Že M. A. Relković je krojil bećare v svoji satiri. Danes so bećarji izginili, ostal pa je bećarac.
Ime bećar ima svoje korenine v turški besedi „bekar“, ki v prostem prevodu v hrvaščino simbolizira fanta samca in veseljaka, ki ima rad pijačo in ženske. Bećar ni imel preveč rad dela, ni bil poročen, nagovarjal je dekleta in poročene žene. Koliko je bećarac edinstven napev govori tudi dejstvo, da je od leta 2011 zaščiten s strani UNESCO-a in vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine.
Na pleterniškem območju je bećarac vtkan v tradicijo šokcev, graničarjev in paurjev. Manj znano je, da gredo prav Pleternici zasluge za seznanjanje Avstro-ogrske monarhije z bećarcem, po Drugi svetovni vojni pa se je informacija razširila celo do ameriškega kontinenta.
Fridrich Salamon Kraus, etnolog, folklorist, filolog in seksolog, o kateremu se v požeškem kraju zelo malo ve, je z družino živel v Pleternici, kasneje pa v Požegi. Kraus je končal klasično filologijo in zgodovino in doktoriral na dunajski univerzi. Navdihnjen z zgodbami o pesmih, običajih in pravljicah, katerih vir mu je bila mama, je Kraus s pomočjo rokopisov ter s pomočjo sodelavcev objavil prvo etnološko knjigo „Legende in pravljice Južnih Slovanov “, v kateri omenja Pleternico in Drenovac. Prav ta knjiga je animirala etnografsko komisijo Avstro-ogrskega društva na Dunaju, da angažira Krausa in v teku enega leta opravi raziskavo z namenom, da se raziščejo običaji in kultura obrobnih delov monarhije.
Rezultate raziskave je Kraus objavil v delu „Življenje in običaji južnih Slovanov“. S to knjigo je Kraus približal ta mistični in eksotični svet zahodni civilizaciji. Pomembno je poudariti, da Kraus velja za pionirja pri izpostavljanju pomena bećarca iz Slavonije, ki jih je zbral preko 2000. Ob tem ni niti slutil, da bo bećarec zaščiten s strani UNESCO-a. Kraus je šel tako daleč, da je te pridobitve primerjal z grškim kulturnim nivojem. Ob koncu 19. stoletja je bil vodilni folklorist ter je urejal prvi folklorni časopis “Na praviru“. Poleg tega je spodbudil izdajo almanaha „Kryptodia“ (v prevodu skrito). Gre za erotične folklorne vsebine v ljudskih pesmih, kjer izrecno omenja bećarce (sedma številka l. 1901).
Zanimivo je, da več kot 100 bećarcev prihaja iz pleterniškega območja, časopis pa je bilo moč kupiti celo v Parizu. Kraus je prijateljeval s Sigmundom Freudom, s katerim je sodeloval pri projektu „Izvor človeka“. Po očetovi smrti je sin William odšel v Ameriko kot profesor in s seboj odnesel očetovo bogato etnološko zbirko, ki jo je daroval univerzi UCLA. Tam še danes hranijo bogato in neobjavljeno gradivo pleterniškega in požeškega kraja. Američani so v čast Krausu napisali monografijo, Nemci bibliografijo, mi pa ga ponovno odkrivamo.
Nov izgledmesta krasi edinstveni Trg bećarca, ki slavi nematerialno kulturno dediščino bećarac, ki je zaščiten in skrbno varovan s strani UNESCO. Trg bećarca postaja novi center mesta, začetek vseh turističnih zgodb in zaključek obiska, ob spominkarni, ki bo kmalu odprla svoja vrata prav na Trgu bećarca.
