Spahijska klet
Spahijska ali španska klet kot se še imenuje, je ena od najmogočnejših stavb Pakraca, pa tudi njegove okolice. Sestavljata jo dve krili, oziroma zgrajena je v obliki ključa; pročelje prvega krila je obrnjeno proti Strossmayerjevi ulici, medtem ko je njeno drugo krilo vsekano v hrib in se nahaja pod stavbo Hrvaškega doma.
Skozi zgodovino se je zamenjalo več teorij o času njenega nastanka. Najstarejša razlaga je, da gre za stavbo, ki je bila zgrajena še v srednjem veku, v kateri je bila nekoč tudi kovnica denarja (sredi 13. st.). Čeprav je danes večina zgodovinarjev zavrgla to teorijo, menim, da ni popolnoma nemogoča, ter da bi jo bilo potrebno temeljiteje raziskati. Danes prevladuje mnenje, da je šlo prvotno za skladišče pakraške graščine, ki je bilo v 18. st. namensko zgrajeno za ta namen. Objekt sestavljajo kletni del in dve nadstropji, v zgornji del pa se je bilo mogoče zapeljati tudi s kočijo. V kleti so hranili vino v hrastovih sodih, katerih del se še danes nahaja tam. Na prvem nadstropju in na podstrešju pa so hranili ostale pridelke graščine (žito, sadje, zelenjava). Nad sprednjim vhodom se na pročelju, uokvirjen s klesanimi kamnitimi prekladami in podboji vrat nahaja grb, ki se je nekoč obravnaval kot grb kovnice, v novejšem času je prevladalo mnenje, da se gre za grb družine Janković. Na žalost je grb le delno ohranjen, manjka mu zgornji del, tako da je težko oceniti, ali gre za ptiča žerjava iz družinskega grba Janković, ki v nogi drži kamnito kroglo. Pa četudi to drži, ostaja uganka, zakaj sta na dnu precej jasno prikazana nakovalo in kladivo oziroma sekira …
Glede na to, da ta veličastni objekt s seboj nosi tudi zanimive legende, verjamem, da bi bil lahko izjemno zanimiv tudi za obiskovalce. V Spahijski kleti, ki je povezana s prvo kovnico denarja na Hrvaškem od leta 1256 do 1260, ko se je koval slavonski banovec, lahko obiskovalci v živo doživijo kovanje banovca, ki je hkrati tudi izvirni spominek mesta Pakrac.
O Spahijski kleti so se leta razpredali različni miti in legende, stari meščani Pakraca so pripovedovali o skrivnostnem prehodu, ki iz njenega podzemlja vodi do utrdbe Čaklovac ali do župnijske cerkve. Prihodnja raziskovanja bi končno morala odkriti pravi namen in starost tega objekta.