Zanimivosti
Kjer so danes zelene ravnice, planine in gore, gosti gozdovi, rodovitni vinogradi in bogati sadovnjaki, je bilo pred 24-imi milijoni let – morje.

Naj razčistimo takoj na začetku! To ni zgodba o geografskih pojmih, ampak o čistemu hedonizmu. In sicer vrhunskem, ker se v tem vinogorju Zlate Slavonije pijejo odlična vina in najboljše graševine na Hrvaškem.

Graščak, bojevnik, poveljnik pandurskih prostovoljcev, avanturist, kockar, izvrsten vojak, ki je bil 14- krat ranjen, a je preživel, ter domnevno zmagal v celo 102-ih dvobojih; a na koncu ostal brez svobode in umrl v zaporu. Baron Franjo Trenk, Slavonec pruskega porekla je več kot legenda, posebej na požeškem. Toliko je zanimivih in fantastičnih zgodb o njegovem življenju! Skorajda je postal mit.

Legenda pravi, da je Madame Clicquot, tista ista dama, ki je v 19. stoletju pokorila svet s svojimi šampanjci, na poti v Petrograd obiskala Pleternico. Nad tamkajšnjimi griči in kakovostjo sodov iz slavonskega hrasta se je tako navdušila, da je po povratku v Champagno Pleterničanom poslala cepiče trte.

Tisto, kar je danes kuna ali euro je bil v 13. stoletju slavonski banovec. Ena od najkakovostnejših in najbolj razširjenih srednjeveških monet se je kovala v prvi hrvaški kovnici znotraj obzidja Starega mesta Pakrac. In to cela štiri leta, od 1256 do 1260, ko se je preselila v Zagreb.

Bećarac je vtkan v življenje in običaje Slavonije, posebej pa Pleternice, ki je bila graničarski kraj. Z bećarcem se je rodilo, živelo in umiralo.

Muzejsko podstrešje hrani tudi resnično poseben predmet, gre za izum, alarmno uro Konstantina Haidenegga. Konstantin Haidenegg je bil direktor Kraljeve pošte in telegrama v Pakracu ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, omenja pa se tudi kot eden od odbornikov v Zastopništvu občine trgovišča Pakrac.
