Slavonski banovec

Tisto, kar je danes kuna ali euro je bil v 13. stoletju slavonski banovec. Ena od najkakovostnejših in najbolj razširjenih srednjeveških monet se je kovala v prvi hrvaški kovnici znotraj obzidja Starega mesta Pakrac. In to cela štiri leta, od 1256 do 1260, ko se je preselila v Zagreb.

Dostop do skrinj s srebrnim denarjem sta imela samo ban in njegov pooblaščeni predstavnik, komorni grof. Na eni strani slavonskega banovca je bila prikazana kuna, ki teče, na drugi strani pa dvojni križ z dvema kronanima glavama, simboloma skupne države Hrvatov in Madžarov.

Banovec kot izvirni suvenir lahko tudi danes skujete v Muzeju mesta Pakrac, s pomočjo vitezov in kovača. Tukaj boste neposredno izvedeli zgodbo o nastanku in zgodovini banovca, kovanca, ki je navdihnil avtorje današnje hrvaške kune.

Če morda niste vedeli; kuna s slavonskega banovca je del uradnega hrvaškega grba in grba Mesta Pakrac, ki je za njegovo zgodovino pomembnem srebrniku posvetilo tudi osrednji mestni trg.